Michael Tellinger & Ubuntu Party — zapisnik z interaktivne delavnice v Cankarjevem domu 12. 9. 2015

Najprej nekaj uvoda, da bomo lažje razumeli, zakaj so spremembe sploh potrebne.

10712772_1466064683681969_7245539566221473673_n

V tehnološkem smislu smo v zadnjih sto letih ogromno napredovali. Večino dela namesto nas opravijo stroji in računalniki. V gospodinjstvu imamo pralni stroj, ki namesto nas opere perilo, v kmetijstvu imamo stroje, ki nam omogočajo, da posadimo, negujemo in požanjemo velike količine hrane. Obleke delajo stroji. Avtomobile skoraj v celoti izdelajo roboti, elektriko znamo pridobivati iz vetra, sonca, vode. Hiše zgradimo s pomočjo strojev v nekaj tednih. Vsak trenutek se preko pametnih telefonov lahko povežemo praktično s komer koli, kjer koli…. Skratka za kakovostno življenje je poskrbljeno, hrano je enostavno pridelati, prav tako je enostavno poskrbeti, da ima vsak tople obleke, streho nad glavo, da vsak lahko komunicira in je povezan z vsemi, transport je razvit in si v enem dnevu lahko na drugi strani planeta…

Tehnološko gleda smo torej v zadnjih sto letih ogromno napredovali, toda ali nam je res lepše kot pred sto leti, smo res srečnejši kot pred sto leti, imamo več časa za ljudi, stvari in dejavnosti, ki so nam res pri srcu? Smo res bolj zdravi kot pred sto leti?

Odgovor je NE. Kdor pa malo bolj pozna resnično zgodovino, ve, da je bilo človeštvo pred 6 tisoč leti v resničnem razcvetu, tako tehnološko kot družbeno-socialno, ljudje smo takrat živeli v obilju, bili smo srečni… in… nismo uporabljali denarja, ni bilo tako nepravičnega sistema vrednotenja stvari, storitev, … kot ga imamo danes, kajti pred 6 tisoč leti smo vedeli, da stvarem ne moreš tako enostransko postaviti vrednosti v denarju, saj ima vsaka stvar, vsako bitje svojo notranjo vrednost, je vredna že zaradi tega ker je, zato ker je del stvarstva, del neskončne mreže življenja in ima svojo vlogo in svoj namen ter svojo vrednost, pa če to vrednost znamo videti ali pa ne. Podobno kot ima najbolj nadležen plevel, najbolj nadležna muha ali najbolj nagnusen črv svoje mesto v tem stvarstvu in koristi nam vsem v mreži življenja.

Toda če smo toliko napredovali, zakaj potem živimo kot sužnji — cele dneve smo v službi, nimamo časa za stvari, ki so nam res pri srcu, živimo v strahu, ali bomo lahko plačali položnice. Tudi bogati so v strahu, skrbi jih, da bi izgubili svoje bogastvo… kar pa v resnici ni pravo bogastvo. Pravo bogastvo je mreža ljudi, s katerimi sodeluješ, katerim lahko daješ in na katere lahko računaš, da te bodo ujeli, če padeš, če zaideš v težave. Pravo bogastvo je mreža prijateljev, znancev, sodelavcev, kjer lahko poskrbiš za vse svoje potrebe po dajanju, sprejemanju, druženju, izražanju, ustvarjanju,…

Toda če smo tehnološko toliko napredovali, zakaj potem živimo kot sužnji?

Zato ker smo dovolili, da si je peščica ljudi prisvojila sadove našega skupnega dela in plačujemo za stvari, ki smo jih skupaj ustvarili. Skupaj smo ustvari ceste, z našim delom in našim denarjem pa vsak leto ogromno plačujemo, da se lahko vozimo po njih. Ceste so samo en primer, če bomo dovolili, bomo morali kmalu plačevati za vse, tudi za vodo in zrak.

Namesto, da bi sadove našega več stoletnega dela želi vsi, so si stroje, ceste, podjetja,… prilastili posamezniki z namenom izkoriščanja in zasužnjenja posameznika. Očitno so je stroje, znanje, tovarne,… prilastila peščica ljudi, ostali pa moramo plačevati za vse to. No, tudi tovarnarji in podjetniki so v primežu nekoga drugega in skušajo na najboljši (nekateri na pošten, drugi na malo manj pošten) način preživeti, uspeti, obogateti, poskrbeti zase in svoje bližnje. Tudi ljudje, ki jih imamo za bogataše so v primežu peščice ljudi, ki iz ozadja vlada svetu… in to je nekaj bankirskih družin (Rothchild, Shiff, Warburg, Rockfeller, Carnegy.), ki jih s skupno besedo imenujemo banksterji. Vsak dan slišimo o ogromnih dolgovih naše države in drugih držav. Če dobro pomisliš, so vse države zadolžene, čeprav ste morda mislili, da smo ene države dolžne drugim državam. NE, tudi ZDA so do vratu zadolžene. Toda če smo vsi zadolženi, komu potem dolgujemo in kje so ti, katerim dolgujemo, dobili vse, kar so nam posodili… tukaj nekaj smrdi.

Zgodba se je začela pred cca 6 tisoč leti in se imenuje Babilonian Money Magick, oziroma takrat je bil uveden denar z namenom zasužnjenja ljudi. Največji problem je, da nimamo državnih bank, ki bi lahko denar natisnile, če bi ga ljudje potrebovali, pač pa se naša država in naše državne banke denar sposojajo pri kupcih državnih obveznic, to pa so razne tuje banke in ECB. Države pa kot garancijo zastavijo nas ljudi, ki z davki plačujemo dolgove, ki pa to v resnici niso. Nekateri državniki za to, da “prodajo” svoje ljudstvo, dobijo provizije. Težava je tudi v tem, da je denar obremenjen z obrestmi, ki jih je vedno težje odplačevati saj se eksponentno kopičijo. Ker je cela igra s strani banksterjev zastavljena tako, da dolgov niti teoretično ni mogoče odplačati, postopoma celotno državno premoženje postane last bank (zasebnih podjetij) in politiki ne delajo več za ljudi, pač pa za lastnike države, to je za banksterje.

Dolg obstaja, če ti nekdo posodi nekaj, kar je res imel, nekaj, za kar se je res potrudil, da je pridobil. Banke pa do tega denarja niso prišle z delom, pač pa s tem, da so ga naredile iz nič in to je ponarejanje denarja oziroma goljufija. Iz tega sledi, da so v resnici vsi ti dolgovi nični, ne obstajajo, ne dolgujemo in nismo zadolženi, saj nam je bilo posojeno nekaj, za kar banke niso delale, torej nekaj fiktivnega, vrniti pa moramo zelo konkretnega delo, znoj, zemljo, nepremičnine, denar, ki smo ga prigarali…

Gre za velik svetovni nateg, ki ima korenine v pohlepu, strahu, želji po vladanju, nadziranju… in dokler to dovoljujemo, se bo to nadaljevalo.

Udeleženci Ubuntu delavnice v CD sept 2015

Udeleženci Ubuntu delavnice v CD sept 2015

Po dolgem uvodu bi rad prenesel sporočilo Michaela Tellingerja, arheologa, revolucionarja, predsednika politične stranke Ubuntu iz Južne Afrike.

Ubuntu v kulturi Xhosa pomeni: “Jaz sem, ker smo vsi.”

Kratka zgodba:

Antropolog je otrokom v nekem afriškem plemenu predlagal tekmovanje.

V senco drevesa je postavil košaro, polno dobrot in otrokom dejal, da jo dobi tisti, ki bo prvi pritekel do drevesa.

Otroci so se prijeli za roke in tekli … Ko so prišli do drevesa, so posedli okoli njega in si razdelili dobrote iz košare.

Antropolog ni mogel verjeti svojim očem. Vprašal jih je, zakaj niso tekmovali in poskusili prehiteti drug drugega, saj bi zmagovalec sam dobil celo košaro dobrot.

Otroci so odgovorili: “UBUNTU … “ kako bi lahko bil eden izmed nas srečen, če bi bili vsi ostali žalostni?

ubuntu

Kako drugačen bi bil svet, če bi delovali po načelu Ubuntu, ali načelu Aloha.

Michael Tellinger po načelu Ubuntu že več let skuša ljudi izobraziti, dvigniti splošno zavest in v praksi pokazati ter razkriti nečednosti, ki so opisane v uvodu. Neprestano se uči, kako biti učinkovit, kako doseči praktične rezultate, kljub temu, da mu nasprotna stran (bankirji, odvetniki,….) ves čas mečejo polena pod noge in igrajo umazano igro sprenevedanja in manipulacije.

Leta 2014 je na parlamentarnih volitvah s svojo stranko zbral 800 tisoč podpornikov, toda rezultat volitev je bil porazen, stranka Ubuntu je dobila samo nekaj glasov… prišlo je do goljufanja pri štetju glasov.

Sedaj se pripravlja na lokalne (občinske) volitve v letu 2016 in njegova strategija je, da zmaga v 12 najmanjših mestih v Južni Afriki. Potem pa v vsaj enem od teh mest v prakso spraviti sistem, ki ga imenuje kontribucionizem — sistem sodelovanja in prispevanja. Kontribucionizem temelji na dejstvu, da denar sam po sebi ne naredi ničesar, vse naredimo mi ljudje — kruh speče pek, cesto naredijo delavci, hidroelektrarno na vodi naredijo delavci, rudo — material za hidroelektrarno v rudnikih skopljejo ljudje, ljudje ga predelajo v uporabne materiale,… In če v malem mestu stopijo skupaj znanstveniki, inženirji, menedžerji, delavci, … je vse to mogoče narediti brez denarja, brez kreditov. In Michael trdi, da v Sedoni pozna gospoda, ki je naredil turbino za hidroelektrarno, ki je 70 krat bolj učinkovita kot običajne turbine. Zato je njegov prvi korak, ko postane župan nekega mesteca, da se to turbino s pomočjo skupnega dela (občinska dela, pri katerem sodelujejo občani, ne pa zunanji izvajalci) namesti in tako pride do svojega vira električne energije in namesto da kupujejo elektriko od tuje korporacije Escon, jo raje prodajajo Esconu.

Na tak način kot je opisano v tem primeru s hidroelektrarno, bi se poskrbelo za vse, kar občani potrebujejo — hrana, gradbeni material, transport, komunikacije, zdravstvo, kulturne in športne dejavnosti, šolanje (ki bo precej drugačno kot običajno šolanje, kjer se učencem glave polni z neuporabno teorijo, pač pa bo poudarek na praktičnem učenju), skrb za starejše,…

In to je vse brezplačno na voljo vsakemu občanu, ki vsaj 3 ure na teden prispeva k občinskemu delu. Kdor pa ne bo želel vložiti treh ur na teden, bo še vedno lahko plačeval za dobrine in storitve, ki jih bo lahko dobil po občutno nižji ceni kot je običajna tržna cena, kajti vse bo narejeno praktično brez stroškov materiala in delovne sile. Vsega se bo proizvajalo vsaj tri krat toliko, koliko ljudje v mestu potrebujejo. Presežke se prodaja drugim mestom po daleč nižji ceni od tržne cene. Čim bodo ljudje iz drugih mest (prijatelji in sorodniki ) opazili, da v našem mestu ljudje živijo v obilju, sreči, da delo ni več mukotrpna služba, pač pa vsak dela to, v čemer uživa, vsak živi in uporablja svoje od boga dane talente, vsi uživajo v delu, v ustvarjanju, v sodelovanju, druženju… potem bodo ljudje iz drugih mest od svojega župana zahtevali, da gre tudi njihovo mesto na kontribucionizem.

Postopoma se bodo zgradila skladišča dobrin (namesto bank), vsak se bo lahko tja zapeljal in brezplačno odpeljal kolikor mu kvota dovoli. Na začetku bodo kvote, kajti vsaj na začetku bo treba apetite sestradanih ljudi malo nadzorovati, kasneje, ko bodo ljudje doumeli, da je res vsega dovolj za vse in da ne bo ničesar zmanjkalo, bodo sami jemali samo, kolikor res potrebujejo, brez nepotrebnega kopičenja zalog.

Vse skupaj je opisano zelo na poenostavljen način. Kdor želi prebrati bolj natančno, kako si je Michael Tellinger zamislil podrobnosti izvedbe tega smelega načrta, si lahko prebere njegovo knjigo Blueprint for prosperitiy. LINK

Zakaj Michael meni, da mu bo na teh volitvah uspelo, če pa so ga na prejšnjih izigrali?

Zato ker cilja na mala mesta, ki v očeh trenutne oblasti niso pomembna, hkrati pa bo Ubuntu stranka v teh malih mestih lahko zagotovila nadzor nad štetjem glasovnic.

Rekli boste, zakaj se sploh vtika v to umazano politiko? Zato ker politika vodi naša življenja, postavlja pravila in zakone, po katerih smo dolžni živeti, uporablja naš davkoplačevalski denar… Če politiko ignoriraš, si ujet v tem sistemu, če pa se vanjo infiltririaš in igraš po njihovih pravilih, imaš možnost, da stvari obrneš na bolje v dobro vseh ljudi, ne pa da poskrbiš samo za svojo rit.

Michaela Tellingerja in naše brate in sestre v Južni Afriki lahko podpremo, da uspejo, potem pa bodo tudi oni nam pomagali, da tudi pri nas na podoben način (prilagojeno našim razmeram) v vsaj enem manjšem mestu vzpostavimo kontribucionizem, sistem obilja in sodelovanja.

Dokler še uporabljamo denar, jih najlažje podpremo z donacijo na http://www.ubuntuparty.org.za/p/donate.html

Izbereš lahko na primer, da vsak mesec doniraš 10 USD. Če pa želiš izvesti enkratno donacijo, lahko izbereš, da se donira mesečno, toda takoj po donaciji v Paypalu, ustaviš mesečno nakazovanje zneska.

Advertisements

About Svoboden svet

Smo skupina ljudi, ki se zavzema za svoboden svet, brez okov zakonov, davkov, prispevkov, licenc,… ki ne koristijo nam ljudem, pač pa zgolj korporacijam, ki nas želijo zasužnjiti.
This entry was posted in Uncategorized. Bookmark the permalink.

2 Responses to Michael Tellinger & Ubuntu Party — zapisnik z interaktivne delavnice v Cankarjevem domu 12. 9. 2015

  1. sonja pravi:

    točno do pikice tako sva z parterjem že vse domislila,vendar pa sva povsod naletela na nerazumevanje.temu sva celo dala svoje ime -visonizem-.sedaj sva dobila še upanje.še vedno ne moreva verjeti vendar HVALA

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s